Vedno večja udeležba na tekmah duatlona in akvatlona

Ljubljana, 3. oktober 2017

Duatlon in akvatlon dobivata vse bolj domicilno mesto tudi med triatlonsko srenjo na sončni strani Alp.

Letos je TZS organizirala pokal v obeh disciplinah, imeli smo tri duatlone (Ribnica, Kranjska Gora in Logatec) ter dva akvatlona (Ljubljana, Krško). Zanimanje je bilo veliko, obisk tudi, prav tako so znani tudi že zmagovalci po posameznih kategorijah v obeh disciplinah.

Na Triatlonski zvezi Slovenije smo povprašali za nekaj mnenj, kako gledajo na razvoj duatlona in akvatlona v Sloveniji, zakaj sta to pomembni disciplini znotraj triatlonske družine, kako na to gledajo v tujini in kakšna je tam udeležba, kako na pripravljenost triatloncev vpliva udeležba na tekmah akvatlona in duatlona itd. Najprej sta nam svoje mnenja podala Miloš Petelin, strokovni sodelavec TZS in Klemen Laurenčak, trener in član PSS na TZS.

Miloš Petelin, strokovni sodelavec TZS:

»Na TZS imamo že vrsto let organiziran slovenski pokal v triatlonu. Iz leta v leto se lepo vidi trend dviga števila nastopov v pokalu. V letošnjem letu nam je zopet po dolgem času uspelo organizirati tudi pokal v akvatlonu in duatlonu. Za to gre pohvala našim organizatorjem – klubom in društvom, članom TZS. Na  zaključni slovesnosti, ki je tudi iz leta v leto bolje obiskana, bomo razglasili najboljše v pokalih. Za novo sezono pa se obetajo določene spremembe, o katerih pa bo več govora na zaključni slovesnosti TZS.«

Klemen Laurenčak, trener in član PSS na TZS:

»Duatlon in akvatlon sta zagotovo zelo podrejena triatlonu, ki je nekakšen nosilec cele “družine” športov. Mednarodna zveza se sicer zelo trudi z uveljavitvijo duatlona, pa tudi akvatlona, vendar ta dva športa ne dosegata tolikšnega zanimanja pri ljudeh kot triatlon. Pravega razloga dejansko niti ne poznam, saj sta logistično dosti manj zahtevna kot triatlon, cenejša, tekmovanja so po logistični plati lažje izvedljiva,… Vendar nekako ne prodreta. Duatlon je imel nekoč zelo močno veljavo, sploh v tujini. Bil je povsem enakovreden triatlonu, sedaj pa je potisnjen dokaj v ozadje. Triatlon s svojo zahtevnostjo in raznolikostjo izgleda toliko privlačen, da duatlon in akvatlon pritegneta dosti manj ljudi.Da imamo v Sloveniji organiziran duatlonski pokal, je zagotovo pozitivno. V pokalu je organiziranih več tekmovanj pred sezono, ko je še premrzlo za organizacijo triatlona. Takrat je duatlon zelo dobrodošel, predvsem kot preverjanje pripravljenosti pred triatlonsko sezono. Roko na srce v duatlonskem pokalu nastopajo v veliki večini triatlonci.Kot sem že prej omenil, je duatlon lahko odličen trening oziroma preverjanje pripravljenosti za triatlonce. Pa tudi z vidika tekmovalne uspešnosti je potrebno pogledati. Nekdo, ki je dober v duatlonu, bo lahko odličen triatlonec, če dobro plava. Brez odličnega plavanja danes preprosto ne gre v triatlonu. Kajti treba je vedeti, da so najboljši v triatlonu tudi najboljši v duatlonu. V skrajnem primeru je včasih na triatlonski tekmi zaradi vremenskih razmer kdaj odpovedano plavanje in na koncu se tekmuje v duatlonu. To se je zgodilo dve leti nazaj na mladinskem svetovnem prvenstvu v Chicagu.Se pa tudi najboljši triatlonci kdaj udeležijo duatlona in akvatlona, vendar bolj za trening kot resno tekmovalno. Lani je bil svetovni prvak v duatlonu Južnoafričan Richard Murray, ki je bil 4. na olimpijskih igrah v triatlonu. Dve leti nazaj pa je svetovno prvenstvo v akvatlonu zmagal Aliaster Brownlee, ki je dvakratni olimpijski zmagovalec v triatlonu.Mislim, da ima duatlon zagotovo potencial, da se ga približa ljudem, pa tudi rekreativcem. Veliko je takšnih, ki ljubiteljsko kolesarijo in tečejo. Vprašanje pa je, če si želijo tekmovati.«

Malce daljši pogovor pa smo opravili z dr. Mitjem Morijem, predsednikom Programsko-strokovnega sveta na TZS.

Zakaj je pomembno, da imamo pokale v akvatlonu in v duatlonu?

»Najprej malo ozadja. Športa spadata pod ITU in sta v družini »multi športov«, ki praviloma povezujejo olimpijske športe. Zgodovina duatlona sega zelo nazaj v preteklost, saj je bilo prvo SP organizirano že leta 1990. V primeru akvatlona gre za malo mlajšo disciplino in prvo SP je bilo leta 1998. Akvatlon dejansko izvira iz tekmovanj obalne straže, ki pa sega zelo v preteklost. Torej oba športa sta stara 20 let in več, vendar nikoli ne bosta na olimpijskih igrah (upam, da se motim, opp.). Kljub temu igrata oba zelo pomembno vlogo v družini športov, ki jih združuje krovna organizacija ITU. V smislu geografske lokacije posamezne države omogočata daljšo tekmovalno sezono, saj duatlon lahko organiziramo tudi pozimi, akvatlon pa veliko lažje v bazenu kot triatlon.«

Kako pa to  vse skupaj vpliva na razvoj triatlona ?

»Glede razvoja triatlona je pa tako, da oba športa omogočata lažji horizontalni prehod mladih športnih talentov iz sorodnih vzdržiljivostnih športov (atletika, plavanje, kolesarstvo, itd.). Tako mlad tekmovalec ni takoj vržen v kompleksnost triatlona, ki vseeno zahteva nekoliko več in je tudi veliko bolj razvit. Tako predstavljata neke vrste stranska vrata vstopa v triatlon, ki bo ostal superioren glede na omenjena dva športa. Se pa družina multi športov kar širi v zadnjem času, saj se je letos na Penticton ITU Multisport World Championships (https://penticton2017.com/), 18 – 27 Aug, 2017 •  Penticton, Canada pojavil tudi Aquabike, ki je obsegal 3 km plavanja in 120 km kolesarjenja (http://www.triathlon.org/results/result/2017_penticton_itu_aquabike_world_championships). Drugače pa ne smemo zanemariti Kros triatlona, ki ga v Sloveniji dajemo na tekmovalni zemljevid že nekaj sezon in Zimskega triatlona.Glede na trende v zadnjem desetletju je pričakovati veliko izpeljank iz kombinacij olimpijskih športov, a bistvo vsega bo vedno predstavljal triatlon. Drugi športi pa prevzemajo vlogo nagovarjanja večje mase športnikov in lažjega prehoda v triatlon iz različnih bazičnih športov.«

Ali je to za nekatere zgolj priprava na tekme v triatlonu?

»Za nekatere sigurno, a ne kot specifična priprava, pač pa bolj kot hitrejši vstop v tekmovalni ritem predvsem v pomladnem delu. Če pogledamo koledarje in udeležbo, je prav v pomladnem delu največ duatlonov, ko so športniki še »lačni« tekmovanj.«

Kako je to razvito v tujini oziroma kakšen je sploh status duatlona in akvatlona v triatlonski  družini?

»Kako je razvito v posamezni državi, je odvisno od tradicije teh dveh športov v posamezni državi in pa geografske lokacije. Načeloma sta športa prisotna povsod, a nikjer v ospredju. Kar se tiče odnosa ITU do teh dveh športov: ITU se zelo trudi obdržati športa na najvišjem možnem nivoju (organizacija tekmovanj, marketing) po drugi strani (vsaj na nivoju ETU) pa se v primeru držav v razvoju ne financira projektov, povezanih zgolj na duatlon ali akvatlon, saj se zaradi zelo omejenih sredstev vse namenja za triatlon in razvoj v smislu udeležbe na OI.«

Ali imajo odlični tekmovalci v duatlonu in akvatlonu tudi možnost, da postanejom odlični v triatlonu?

»To je preveč splošno vprašanje. Imeli smo nekaj takšnih primerov v Sloveniji, a so prišli v triatlonu zgolj do dobrega in ne odličnega nivoja. Imajo možnost, a iz neplavalca ne moreš narediti svetovni format triatlonca. Vsaj nek soliden nivo v štartu mora imeti. Potem pa je treba narediti veliko pravilnih odločitev, imeti veliko sreče in vztrajnosti.«

Letos smo imeli 3 duatlone in 2 akvatlona, kar je največ doslej, tudi obisk teh dogodkov se je povečal – čemu to pripisuješ?

»Pravilnemu timingu tekmovanj, lokacijam tekmovanj, ambicijam organizatorja. Potrebno je obdržati duatlone in akvatlone, a število ne povečevati veliko prek 4. Idealno bi bilo imeti 4 duatlone in 4 akvatlone. Predvsem v primeru akvatlonov bi se morali povezati z 2 ali 3 plavalnimi klubi in jim nuditi pomoč (to v primeru akvatlona Ilirija v TK Ljubljana delamo že od začetka tega tekmovanja – v 2017 že tretja izvedba). To namreč zelo krepi sodelovanje med lokalnim triatlonskim klubom ter plavalnim klubom. Ob tem pa omogoča promocijo triatlona med plavalci, ki pomenijo za triatlon zelo dobro bazo morebitnih bodočih triartloncev.«