Dr. Neža Majdič: »Redni preventivni pregledi za triatlonce morajo postati pravilo in ne zgolj izjema.«

Logatec, 9. avgust 2017

Neža Majdič

V sklopu letne konference ETU, ki je junija potekala vzporedno z Evropskim prvenstvom v Kitzbuhlu, so bile organizirane tri okrogle mize: tekmovanja (Races), razvoj (Development)  in antidoping (Antidoping).

Prve se je udeležil predsednik TZS Mitja Tašler, druge član ETU odbora za razvoj Mitja Mori, tretjega pa Neža Majdič, dr. medicine in članica Upravnega odbora Triatlon kluba Logatec. Tridesetletna Logatčanka Majdičeva je znano ime v triatlonski srenji, saj je bila vrsto let uspešna tekmovalka. Sedaj pa želi tudi zaradi svojega poklica (kot doktor medicine je zaposlena v ljubljanskem URI Soča) zavedanje in ozaveščanje o pomenu zdravja in preventive v slovenskem triatlonu dvigniti na višji nivo.

Neža, kaj se je v sklopu EP v triatlonu junija letos v Kitzbuehlu dogajalo  pomembnega na področju zdravja ?

»Prvič je bila v sklopu konference organizirana okrogla miza o dopingu. S strani TZS je bila izražena želja, da bi se tudi nekdo iz Slovenije udeležil tega dogodka, in vesela sem, da mi je TZS to omogočila. Pri nas se na tem področju dela bolj malo, zato sem bila napotena tja bolj kot nekdo, ki bo poslušal to predavanje, ter na podlagi pridobljenih znanj tudi pripravil cilje in plane za vnaprej.«

Kako je vse skupaj potekalo ?

»Na okrogli mizi o antidopingu je bilo govora predvsem o čim uspešnejši promociji čistega športa ter širjenju znanja o negativnih posledicah uživanja prepovedanih substanc. S strani predstavnikov različnih nacionalnih triatlonskih zvez je bilo predstavljeno dosedanje delo na tem področju, izkušnje in plani za prihodnje. Ker je triatlon zagotovo eden bolj tveganih športov (kar se tiče uživanja prepovedanih substanc), smo bili vsi udeleženci mnenja, da problematika zahteva bolj sistematski pristop in več pozornosti.«

Kakšni pa so bili splošni zaključki ?

»Uporaba prepovednih substanc ni več problem le profesionalnega triatlona. Večjo pozornost bo potrebno nameniti tudi t.i. rekreativnim triatloncem, ki tekmujejo v različnih starostnih skupinah (“Super age-groupers”). Na naslednjem evropskem prvenstvu v Glasgowu bodo testiranja potekala tudi v teh “novih” tarčnih skupinah.«

Ali boste deležni kaj pomoči s strani bolj razvitih triatlonskih držav ?

»Seveda. Države z bogatejšo tradicijo boja za čisti šport (Danska, Velika Britanija) bodo ostalim nacionalnim triatlonskim zvezam omogočile dostop do uporabnih informacij in njihovega načina spopadanja z dopingom (npr.: primeri izobraževalnih rubrik na spletnih straneh, prosto dostopni pravni akti,…). Pojavilo se je vprašanje t.i. terapevtskih izjem pri rekreativnih triatloncih. Ali bomo od vseh udeležencem tekmovanj zahtevali odobritev terapevtskih izjem? Strinjali smo se, da mora odgovor na to vprašanje zagotoviti ETU. In kljub temu, da ima triatlon visoko oceno tveganja za jemanje prepovedanih substanc, ima še vedno dober sloves in naloga tako ETU kot nacionalnih zvez je, da tako tudi ostane.«

Torej si se naučila oziroma izvedela marsikaj novega  ?

»Ogromno sem se naučila že pred konferenco, saj sem se pozanimala, kako imajo to področje organizirane ostale slovenske panožne zveze. Imela sem sestanek z Janijem Dvoršakom, ki je direktor SLOADA, in on mi je razložil osnove, kako sodelovanje z njimi sploh poteka. Povedal je, da mora priti pobuda, da se kaj dogaja na tem področju, s strani posamezne panožne zveze. In preden se opravijo kakršnakoli testiranja, je smiselno narediti izobraževanja. Predvidoma bodo izobraževanje nekje v začetku jeseni oziroma novembra, namenjena pa bodo perspektivnim mladim triatloncem.«

Kako ste si to zamislili ?

»Pogovarjamo se, da bi to dejansko zastavili bolj na široko, in da ne bi bilo namenjeno samo tistim nekaj deset mladincem in članom, ki predstavljajo Slovenijo v mednarodnih triatlonskih vodah. To izobraževanje bo organiziral sam SLOADO, kasneje pa bi se začeli pogovarjati, kako bi izvedli testiranja itd.«

Pogovorila si se tudi z vsemi reprezentanti v Kitzbuehlu. Kaj si ugotovila ?

»Ja, rezultati pogovora so bili zame kar presenetljivi. Večina tekmovalcev namreč nima rednih preventivnih pregledov pri izbranem zdravniku (osebnem ali zdravniku medicine dela prometa in športa). Zdravniške preglede imajo le v primeru poškodb ali bolezni. Laboratorijski pregled krvi imajo povprečno dvakrat letno (razpon od enkrat do štirikrat). Večinoma gre za samoplačniške odvzeme brez interpretacije rezultatov. Pregleda in interpretacijo rezultatov izvajajo sami (včasih s trenerjem, izjemoma z zdravnikom). Vsi se strinjajo, da bi bilo smiselno (vsaj) dvakrat letno izvajati laboratorijski pregled krvi z ustrezno interpretacijo.«

Torej preventiva ne funkcionira ?

»Ne, preventiva tukaj vsaj v večini primerov ne obstaja. Ne velja to sicer za vse triatlonce, saj izjeme potrjujejo pravilo. Zato sem prepričana, da imamo na tem področju še veliko rezerve. Redni preventivni pregledi za triatlonce morajo postati pravilo in ne zgolj izjema.«

Kje torej tiči glavni problem ?

»Teh je kar nekaj, pa gremo lepo po vrsti. Laboratorijski pregledi krvi reprezentantov niso sistematski, opravljajo jih (večinoma) na lastno pest, po lastni presoji, brez ustreznega sledenja in spremljanja dinamike. Zaradi pomanjkanja znanja tudi interpretacija ni primerna, zato prihaja ali do pretiranega strahu ob abnormalnih rezultatih (npr.: znižana vrednost feritina ob normalni vrednosti hemoglobina), ali pa do spregledanih začetkov določene simptomatike (npr.: povečan MCV, ki lahko kaže na začetke makrocitoze). Nabor preiskav ni vedno primeren (preobsežen/ premalo obsežen). Frekvenca pregledov krvne slike ni primerna (preredko ali prepogosto).«

Kakšne rešitve predlagaš ?

»Teh je več, in sicer: sistematsko vodenje reprezentantov, laboratorijski pregled krvi z ustrezno interpretacijo zdravnika (dvakrat letno, več po presoji). Na ta način bi lahko pripravili »bazo« izvidov in spremljali dinamiko/ spremembe znotraj sezone ter primerjali izvide z izvidi prejšnjih sezon. Predlagani pregledi bi bili smiselni pred začetkom obdobja intenzivnih treningov ter pred tekmovalnim obdobjem. Na ta način bi trenerji lahko prilagodili intenzivnost treningov, spremljali pripravljenost in na podlagi tega določili plan tekmovanj.«

Tudi v Sloveniji smo imeli letos kar nekaj primerov, ko se je zaradi določenih težav stanje kakšnega triatlonca zelo poslabšalo….

»Res je, vendar ni problem samo slaba fizična slika posameznega atleta. Kot vemo, je pri triatloncih zelo pomembna tudi psiha. In ko v glavi triatlonca nastopi strah ali dvom, da njegovo telo ni pripravljeno na največje napore, je pot za navzdol še bolj tlakovana. In v večini primerov zato atlet doseže še slabše rezultate, kot bi jih sicer lahko.«

Z reprezentanti si se pogovorila tudi o dopingu. Kaj si izvedela ?

»Po pogovorih sem ugotovila, da je poznavanje prepovedanih substanc med posamezniki sicer različno, a na žalost v povprečju dokaj slabo. Večina pozna medijsko najbolj odmevne substance (EPO, steroidi,…). Tekom pogovora so se prvič seznanili s pojmom Terapevtske izjeme. Prav tako niso vedeli, da se liste prepovedanih substanc pri različnih športih razlikujejo. Nihče od njih osebno ne pozna nikogar, ki bi se posluževal prepovedanih substanc. Pozitivno sem bila presenečena nad njihovim odnosom do dopinga.«

Zakaj ?

»Večina se namreč zaveda, da le-ta predstavlja predvsem goljufanje samega sebe in izpostavljanje lastnega telesa negativnim učinkom, ki so včasih lahko dolgotrajni in življenjsko ogrožajoči. Podpirajo redno testiranje vseh nosilcev tekmovalnih licenc in strogo kaznovanje kršiteljev. Seznanila sem jih tudi s t.i. kontaminacijo prehranskih dodatkov, ki postaja vedno večji problem. S tem namenom sem z vsakim naredila povzetek prehranskih dodatkov, ki jih uporablja. «

Kaj  si ugotovila ?

»Beljakovine ali amino kisline (večinoma v obliki praškov ali beljakovinskih tablic) uporablja polovica (4/8), in sicer po treningu ali tekmi. Nadomestke maščobnih kislin uporabljajo trije od osmih (vsi Omega 3), čas in frekvenca jemanja sta različna (večinoma po potrebi). Preparate za hidracijo med in po treningu uporabljajo vsi (v obliki izotoničnih napitkov). Tudi energijske koncentrate (geli ali ploščice) med tekmo uporablja večina (7/8). Multivitaminske pripravke uporablja polovica, večinoma po potrebi. «

Neža, v mladem logaškem triatlonskem klubu si tudi članica UO kluba, kot edina profesionalna trenerka triatlona z licenco pa si prevzela tudi nadzor nad stroko v klubu. Kaj v TK Logatec načrtujete v drugem letu delovanja ?

»Prvo leto smo se v TK Logatec postavili na noge in začeli počasi delovati kot klub. Organizirali smo treninge plavanja, teka in kolesa za odrasle in nekaj otrok, uspešno smo tudi organizirali duatlona v Kranjski Gori in v Logatcu. Za drugo leto pa želimo organizirati tudi več gibanja in druženja za najmlajše člane. Zavedamo se, da mora klub temeljiti na najmlajših, saj so oni prihodnost kluba. Najprej se bomo povezali z lokalnimi osnovnimi šolami, saj bomo veseli vsakega otroka, ki bo postal član našega kluba. Ponudili jim bomo, tako kot sedaj, plavalne treninge, pozimi pa tudi enkrat na teden vadbo v telovadnici ali na prostem, če bo seveda vreme dopuščalo.«

Kaj pa projekt Triatlon je zabaven – na Notranjskem namreč regijskega šolskega tekmovanja v akvatlonu do sedaj še ni bilo ?

»Ravno to idejo želimo v TK Logatec izpeljati v letu 2017, torej organizirati regijsko šolsko prvenstvo v akvatlonu za Notranjsko regijo. Širimo tudi svojo bazo trenerjev. Poleg izkušenih trenerjev pa bomo veseli tudi kakšnega mlajšega navdušenca za šport, predvsem so nam zanimivi kandidati oziroma študenti iz Fakultete za šport.«