Nik Kojc: »Triatlon mi je všeč, ker je tako raznolik šport, da se ga ne naveličaš.«

Maribor, 21. junij 2017

Nik Kojc

Enaindvajsetletni Mariborčan Nik Kojc (Triatlon Lajf)  je zadnje leto z dobrimi rezultati na triatlonskih tekmah (tudi v tujini) opozoril nase. Kot sam pravi, ima športne gene po očetu, ki se je prav tako celo življenje ukvarjal s športom. Triatlon mu je všeč, saj je zelo razgiban šport, zato se mu je zadnje leto dni tudi popolnoma posvetil.

Kdaj si prvič slišal za triatlon kot otrok?

»Prvič sem slišal zanj pri 11-ih letih, ko sem še treniral atletiko. Slednjo sem treniral od 10 do 12 leta, ampak to je bilo bolj igranje, 3x na teden. Pri 12-ih letih me je s triatlonom spoznal oče, najprej s plavanjem, potem z akvatlonom, kasneje pa s triatlonom.«

Si bil v kakšnem klubu?

»Da, začel sem kar v klubu. Takrat je bil Triatlon klub Maribor še manjši klub in je bilo z veseljem trenirati, ker smo bili majhna skupina, 7-8 otrok.«

Je še kdo ostal v triatlonu iz te generacije?

»Ne, jaz sem edini.«

Najprej ste se torej malo igrali, potem je bil že prvi akvatlon. Kdaj si začel bolj resno trenirati?

»Tri leta nazaj sem začel bolj resno trenirati. Ko sem videl, da je plavanje zelo pomembno pri triatlonu, sem se z njim začel resno ukvarjati na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, pri 15-ih letih.«

Kdaj si imel prve preizkušnje v super šprintu?

»Na super šprint sem šel prvič na Bled. Ampak je bila to zame slaba izkušnja, ker je tam na super šprint triatlonu težavnost ista kot na šprintu drugje po svetu. Sicer je krajši, ampak je toliko bolj intenziven. Mislim, da sem bila star okrog 13-14 let.«

Kaj ti je bilo tako naporno? Pretepi v vodi, klanci?

»Voda ni bila tak problem, ker sem šel na polno in sem plaval svoj tempo. Problem so bili klanci na kolesu in tu me je zabilo na polno. Ni bil užitek.«

Ampak to te ni zaustavilo in si tekmoval dalje….

»Imel sem veselje. Všeč mi je bila skupina, s katero sem treniral, dokaj hitro sem začel dobro plavati.«

V katerem klubu si sedaj?

»Od letos sem član kluba Triatlon Lajf. Tu smo Jaz, Domen Dornik, Žiga Hutter, pa še nekateri drugi. Klub vodi Sandi Ivančič, ki je tudi trener.«

Kako težki so bili prehodi iz super sprinta na sprint, in kasneje na olimpik ?

»Se mi zdi, da je najtežji prehod prvo leto, ko začneš super šprint. Mislim, da začneš pri 13-14 letih in se mi zdi to malo prehitro. Po mojem bi morali to starostno mejo malo prestaviti. Potem se mi prehod iz super šprinta na šprint ne zdi tak šok za telo, ker imaš večje količine treninga. Ko pa greš iz akvatlona, kjer je 200 m plavanja in 500 m teka na 300 m plavanja, 1000 m kolesa in 2,5 km teka, pa je prevelik preskok pri teh letih.«

Si olimpik že tekmoval ?

»Ja, do sedaj sem štartal dva in oba odstopil. Enega sem odstopil zaradi viroze. Niti nisem hotel štartati na Filipinih, ampak ker smo šli že tako daleč, sem šel na tekmo. Drugi pa je bil lani na Bledu. Fizično sem bil pripravljen, psihično pa se na progo nisem dovolj dobro pripravil. Pa še krče sem dobil zaradi gela.«

Spoznal si že tekme v Sloveniji. Kdaj pa si šel prvič v tujino?

»Mislim, da sem šel prvič v Kitzbuehl leta 2011. To je bila neka tekma za otroke. Uradno, v sklopu slovenske reprezentance, pa sem šel leta 2014 na Portugalsko. Tam je bil mladinski evropski pokal v šprintu.«

Kakšna se ti je zdela takrat razlika med slovenskimi in tujimi tekmami?

»Zelo velika. Čeprav sem dobro plaval, nisem bil pripravljen na določene stvari, kot je na primer pretep v vodi. Na štartu je bilo 75 tekmovalcev, iz vode sem prišel okoli 25-30 mesta in je bil to zame kar šok, saj sem bil drugače navajen priti ven iz vode tam nekje med prvih 5-10 plavalci. Na srečo sem bil takrat že kar močan kolesar in sem ujel skupino, tako da sem pripeljal v menjalni prostor skupaj z njimi. Na teku je bil spet en šok, ker to ni moja disciplina in sem videl, kako hitro tečejo ostali. Nisem pa bil razočaran, saj sem prišel iz kolesa v prvi skupini. Je pa bila to zame dobra izkušnja.«

Praviš, da je tek tvoja najslabša disciplina. Zakaj?

»Do sedaj sem tek najmanj treniral, kolo pa največ. Kolo je dokaj blizu plavanja in imam srečo z konstitucijo telesa. Imam močne noge. Ko sem bil mlajši, sem poleg atletike, ki sem jo takrat treniral, veliko kolesaril z očetom.«

Kje si najbolj opazil razliko med domačimi in tujimi tekmami?

»Na Portugalskem je bilo število tekmovalcev bolj skupaj. Kakovost je na višjem nivoju.«

Kaj pa ostale tekme v tujini?

»S triatlonom sem začel dokaj pozno, pri 15-ih letih in sem tako dokaj hitro šel ven iz mladinskih vrst v člansko. Lani sem štartal članske tekme in sem šel v Maroko. Tam je bil šprint. To je bila prva članska tekma izven Slovenije. Bil je kontinentalni pokal in je bila kar močna konkurenca. Zmagal je Španec Uxio Abuin, ki je zelo močan tekač in je v tistem letu zmagal dva svetovna pokala. Konkurenca med člani je bila močna. Takrat sem osvojil 13. mesto in sem prvič dobil točke za ITU listo.«

Si bil zadovoljen?

»Ja, bili so težki pogoji. Kolo so mi zlomili na letališču in sem si ga moral sposoditi od drugega tekmovalca. Pogoji niso bili idealni, ampak je šlo skozi «

Si član slovenske članske reprezentance ?

»Da, bil sem na testiranju. Dosegel sem normo, tako da sem vesel, da sem del slovenske reprezentance.«

Kako gledaš na tekme, kjer ti ni uspelo vse, kar si želel doseči ?

»Na marsikateri tekmi sem bil sicer razočaran, pa je trener rekel, da ne smem biti. Z Domnom sva zmeraj šla na polno.«

Tvoj trener je Sandi Ivančič. Si napredoval, odkar si pod njegovim okriljem ?

»Da. Pri njem sem prvo leto. Največja razlika se mi zdi na tekmi pri teku po kolesu. Dosti poudarka dajemo na menjave. Tu nam je uspel največji napredek. Vidi pa se tudi napredek na kolesu.«

Star si 21 let. Imaš dolgoročne plane v triatlonu ali ne gledaš tako daleč vnaprej?

»Za naslednji dve leti plani so, za plane glede OI pa še ne vem. Vem, da za OI 2020 absolutno ne, ker je prehitro. Če pa se bom odločil za OI leta 2024, pa še ne vem.«

Študiraš ali se ukvarjaš samo s triatlonom?

»Eno sem si vzel prosto in letos grem naprej na fakulteto. Ne vem, ali bom šel v Maribor ali v Ljubljano, bom pa prav gotovo študiral ob delu, ker tako ni treba biti toliko prisoten. Saj bi lahko šel redno študirati, tudi ostali triatlonci to