Mojca Hafner: »Nikoli ni prepozno, da vstopiš v triatlon.«

Škofja Loka, 11. maj 2017

Mojca Hafner kolo Havaji

Šestindvajsetletna Škofjeločanka Mojca Hafner je vsekakor živi dokaz, da za odlične dosežke v triatlonu ni potrebno, da imaš rad ta šport že od malih nog. Kot sama pravi, je začela plavati šele pred nekaj leti. V srednji šoli triatlon ni bil šport, o katerem bi sploh kaj vedela. Res pa je, da ji je mati narava dala tisto, kar je potrebno, da nekdo postane vrhunski triatlonec – vztrajnost, železno voljo in disciplino. Nenazadnje ji je to dal tudi študij medicine, ki ga je uspešno zaključila.

Mojca, lani je bila tvoja najbolj uspešna sezona. Lahko še enkrat ponoviš svoje dosežke?

»Drugo mesto na EP v Ironmanu v Frankfurtu, v kategoriji 25-29 let. Dosegla sem čas 9:53:55. Ponosna sem na uvrstitev na SP na Havaje, kjer sem osvojila 17. mesto v svoji kategoriji, dosegla pa sem čas 10:41. In seveda zmaga na državnem prvenstvu v srednjem triatlonu avgusta lani v Bakovcih.«

To je najbrž posledica kakovostnega dela, ki je trajalo nekaj let…

»Da, poleg tega imam veselje do tega športa, imam ga rada, in ni mi težko trenirati. Imam dobrega trenerja Roka Bizjaka, imam podporo družine. Torej imam primerno okolje, da so triatlonski dosežki lani lahko tako močno prišli v ospredje.«

Po Havajih si najbrž potrebovala počitek?

»Ne vem, če sem ga potrebovala, sem si ga pa vzela. Sicer ni bil ravno počitek, ker sem šla v službo, saj sem lani diplomirala takoj po Havajih. Šla sem v službo, v Splošno bolnišnico Jesenice, kjer sem začela delati kot zdravnica pripravnica. Službo v aprilu zaključujem, čaka me strokovni izpit, tako da se trenutno poleg treninga pretežno učim. «

Po Havajih si šla čisto drug svet ?

»Da.«

Je bil težak preskok?

»Ne, ni bilo tako težko, ker sem bila na to pripravljena, je bilo pa težko vse usklajevati.«

Ko si se pripravljala na Havaje, koliko si trenirala vsak teden?

»Okoli 20 ur. Pred Havaji pa sem imela povprečno 17 ur treninga na teden. Zdaj ob službi pa imam malo, le od 5 do 10 ur treninga na teden.«

Je naporno?

»Definitivno sem izgubila dosti kondicije. Ampak, ko zdaj začenjam nazaj trenirati, mi gre dobro. Kondicija se dviguje.«

Kdaj si imela priprave v Medulinu?

»Aprila sem bila tam na pripravah, ki so trajale 5 dni.«

Aprila si se potem začela pripravljati. Kdaj greš na tekme?

»Zdaj v začetnem delu sezone ne bom nič tekmovala, ker imam strokovni izpit. Planiramo pa nastop na DP v triatlonu. Konec septembra pa računam na nastop na Ironmanu v Emilija – Romanija v Italiji.«

Pred teboj so najboljša leta za triatlon. Bo imel triatlon v naslednjih 10-ih letih pri tebi prednost pred ostalimi zadevami ?

»Ne. Prednost bo imel še kakšno leto ali dve, potem pa nameravam delati kot zdravnica. Ob pomoči družine in sponzorjev Marmor Hotavlje, Kavarna na Štengah, Rodeo Team, Gen-i, Krka imam za zdaj omogočeno, da nekje do novembra lahko ostanem v triatlonu. Takrat pa pride ven nov razpis za specializacije. Morala se bom odločiti, ali bom šla v specializacijo ali bom ostala še v triatlonu.«

Bodo letos spet Havaji?

»Definitivno ne.«

Zakaj ti je všeč dolgi triatlon?

»Sem vzdržljiva in ne toliko hitra.«

To si najbrž ugotovila skozi proces treninga?

»Da. Jaz nisem hitra.«

Triatlon je sestavljen iz treh disciplin. Katera je tista, za katero misliš, da jo moraš še izboljšati?

»Definitivno moram izboljšati vse. Najbolj plavanje in na tem zelo veliko delamo. Tudi kolo še na nobeni tekmi nisem odpeljala optimalno. Tudi na teku lahko še veliko naredim.«

Ironman za ženske najbrž ni enostaven šport. Čemu vsemu se moraš odrekati, da si lahko uspešna tekmovalka?

»Prav gotovo kdaj odpade kakšno družabno življenje. Odkar sem v triatlonu, tudi ko sem bila še študentka, ni bilo žurov. Odpadejo potovanja, družinski dogodki. Regeneracija in počitki so pomembni.«

Kaj svetuješ mladim, ki vstopajo v triatlon?

»Nikoli ni prepozno, da vstopijo v triatlon. Večino jih ovira plavanje, ampak tudi jaz nisem bila nikoli plavalka. Vendar sem se v štirih letih iz nič toliko naučila, da sem konkurenčna. Z veliko dela se da ogromno naučiti. To je res šport, kjer kar daš, to dobiš.«

Kateri je tvoj najboljši čas na Ironmanu?

»9:53:55.«

Kje je tvoj limit?

»Ne vem. Bomo videli v prihodnosti, kaj lahko še naredim.«

V prvem delu sezone torej brez močne tekme?

»Da. Vse močne tekme so v začetnem delu sezone in zdaj nimam možnosti za dobro pripravo zaradi službe. Poleti ni tekem in tako jeseni računamo, da bom spet v optimalni formi. Športni rezultat je res zelo odvisen od količine treninga. Te količine v zadnjega pol leta ni bilo in bo trajalo nekaj časa, da zgradimo nazaj potrebno formo.«

Rekla si, vsaj še dve leti triatlona. Kaj želiš doseči v tem času?

»Nimam posebnih načrtov, kaj vse želim doseči v tem času. Rada bi šla še enkrat na Havaje. Mislim, da sem imela tam še veliko rezerve. V teh dveh letih želim dosegati maksimum povsod, kjer se to da.«

Je možno, da ti v dveh letih uspejo taki dosežki, da boš ostala dalj časa v triatlonu?

»Vse je mogoče. Če bi recimo res dosegla rezultate, ki bi prinesli tudi sponzorska sredstva. Po drugi strani pa sem preveč truda vložila v študij, da bi vse postavila na stranski tir.«

Koliko te stane sezona?

»Od 15.000 do 20.000 evrov, brez Havajev. Upam, da dobim še kakšnega sponzorja, da pokrijemo stroške.«