Domen Dornik: »Maja prihodnje leto želim biti v top formi, tako fizično kot psihično.«

Maribor, 12. avgust 2017

Domen Dornik

Šestindvajsetletni Trboveljčan Domen Dornik, lani najboljši triatlonec v Sloveniji po izboru TZS, ima za seboj, kot pravi, dve tretjini »stresne in naporne« sezone. Toliko težav z zdravjem namreč do sedaj še ni imel.

Za Dornika je bilo to še posebej občutljivo, saj je letos na nekaterih tekmah evropskega in svetovnega ranga na štartu stal z ramo ob rami z najboljšimi triatlonci na zemeljski obli. Zadnje čase pa se Domnu razpoloženje in nasmeh na obraz ponovno vračata – spet lahko namreč redno in kakovostno trenira, zato je prepričan, da v letu 2017 še ni rekel zadnje besede.

Domen, zdaj živiš v Mariboru. Kako to?

»Tu sem od takrat, ko sem se odločil, da se bom začel profesionalno ukvarjati s triatlonom. Tu mi najbolj ustrezajo pogoji. Plavam v PK Branik, ostalo pa treniram, kar mi okolje dopušča. Tudi z Nikom Kojcem veliko trenirava skupaj. Imava tudi skupnega trenerja, Celjana Sandija Ivančiča.«

Če narediva nek presek za letošnji dve tretjine sezone, lahko vidiva, da so se ti dogajale nenavadne stvari…

»Letošnja sezona je bila zame kar stresna. V začetku sem imel malo smole s tehničnimi težavami, ker se mi niso poklopile dirke. Čeprav sedaj vem, da sem bil takrat dobro pripravljen. Govorim o dirki v Abu Dabiju. Iz vode sem prišel v prvi skupini, pa mi je že v prvem krogu počila guma. Takrat sem se dobro počutil, vedel sem, da sem dobro pripravljen in sem si želel dobrega rezultata.«

Omeniti velja tudi zastrupitev s hrano…

»Da. Kasneje so se začele težave na azijski turneji, ko sem se zastrupiil s hrano, nato sta me zdelala še vročina in potovanje. To je bila nekako tista pika na i, da je telo odreagiralo tako, kot je. Kasneje sem se na EP v avstrijskem  Kitzbuehlu na treningu še vedno dobro počutil in nisem čutil, da bi bil slaboten, kot se je potem to pokazalo na tekmi. V Kitzbuhlu pa me je na tekmi dobesedno čisto sesulo

Imel si težave na kolesu, kajne?

»Da. Na kolesu enostavno nisem imel več moči, in sem odstopil.«

Ampak do takrat ti je dobro kazalo?

»Da, na plavalnem delu sem bil dokaj v ospredju in brez težav. Kakorkoli že, Kitzbuehl je pokazal, da je nekaj hudo narobe. Zato sva morala s Sandijem kar hitro ukrepati. Takrat nisva vedela, kaj je narobe, ali je napaka v treningih, ali je kaj drugega. Potem se je izkazalo, da je za vse skupaj kriva slaba krvna slika

Kako to ?

»Po postavi sem bolj močnejši triatlonec in čez zimo smo hoteli izgubiti teh nekaj odvečnih kilogramov, saj se to zelo hitro pozna na teku. Najbrž sem res jedel premalo mesa. Pokazalo se je, da jaz osebno rabim več takšne hrane zaradi moje mišične mase. Potem smo dobili strokovno podporo dr. Nade Rotovnik Kozjek, tako da zdaj sodelujemo z njo in gre na boljše. Sicer gre to bolj počasi, ker telo potrebuje nekaj časa, da dobi nazaj vsa ta hranila. Ker sem začel količinsko več jesti, je prišel bumerang efekt, in sem pridobil nekaj kilogramov. Počasi se stanje stabilizira in trenutno še ne uživam toliko na treningih, ampak je iz tedna v teden bolje.«

To so torej priprave na jesenske preizkušnje. Boš do takrat v redu?

»Načrtujem, da bom letos tekmoval tja do oktobra ali do začetka novembra. Želim, da zberem nujno potrebne točke. Rad bi prišel na lestvico tam nekje med 100-120 mestom. To pomeni, da bi bil naslednje leto, 15. maja 2018, ko se začne kvalifikacijsko obdobje za Tokio 2010, pripravljen tako psihično kot fizično.«

Vzponi in padci so v triatlonu nekaj vsakdanjega, in prišli bodo tudi boljši časi….

»Res je. Vsak športnik ima vzpone in padce. Sploh pa je stresno, da po tako dobri sezoni, kot sem jo imel lani, ki je bila kar malo neverjetna, pride obdobje, ko sploh ne moreš sestaviti skupaj enega rezultata. Zato mi je bilo psihično res zelo težko. Motivacija ti pade, nimaš želje po tekmah. Rad bi na hitro nekaj rešil, ampak ne gre.«

Zdaj se vračaš nazaj v pravi ritem. Kako je s treningi?

»Po vsem tem sem imel majhno pavzo, da sem se malo umiril. Nato sem ves čas treniral in s treningi nisem prekinil. Zdaj delam bazični trening tako, kot je bilo v planu. Vesel sem, da nisem poškodovan in da lahko normalno treniram vse tri športe.«

Koliko trenutno treniraš na teden?

»Na teden pride okoli 15-20 ur treninga. Počasi zdaj stopnjujem in bomo začeli dodajati intenzivnost. Upam, da bomo za ta zadnji del sezone boljše pripravljen.«

Kateri so glavni cilji za drug del sezone?

»Nimam nekih glavnih ciljev, ampak bi rad tekme, na katere grem, opravil dobro, tako da dobim točke in da pridobim nazaj samozavest. In da seveda začnem spet uživati, ker si to že res želim.«

Prva tekma je že kmalu, kajne?

»Da, prva tekma je že v nedeljo v Belgiji, šprint, evropski pokal. Tja ne bom šel z velikimi pričakovanji, ampak bom tekmo opravil po najboljših močeh  iz discipline v disciplino. Ne bom pretiraval in bom videl, kakšno bo počutje, saj moram zdaj malo spremljati sebe in svoje počutje.«

Če prideš na listo tekmovalcev, potem greš na WTS v Stockholm, ki bo konec avgusta?

»Da, to imamo v planu, in ravno včeraj sem prišel na listo, tako da bom nastopil. Bomo videli, kakšen bo rezultat, upam na najboljše. Zdaj grem iz tekme v tekmo.«

Kakšne imaš pa plane za september?

»Septembra grem spet v Ekvador, v Salinas. Grem na svetovni pokal, kjer sem bil lani prvič. Verjetno bom potem šel še na tekmo v Maroko.«

Kljub temu, da si še mlad, pa gre sezona hitro mimo, kajne ?

»Res je, da ima pred sabo še dolgo kariero, ampak ta OI sezona prihaja kar hitro. V triatlonu sem zamudil »osnovno šolo«, tako da se moram hitro učiti, tako kot moj trener Sandi. Pridejo napake, ampak mislim, da bom drugo leto, ko se bo začel olimpijski kvalifikacijski ciklus, dobro pripravljen.«

Mogoče je vse to potrebno zato, da boš še boljši in močnejši v prihodnje. Kaj meniš ?

»Pravijo, da tisto, kar te ne ubije, te ojača (smeh). Jaz se nisem predal, čeprav mi je bilo zdaj res hudo in mi je odgovarjalo, da sem se malo odmaknil od vsega, da sem imel mir. Imam podporo trenerja Sandija, doma s strani Eve in staršev, ki mi stojijo ob strani in je zato veliko lažje. Vesel sem, da mi TZS pomaga in mi stoji ob strani, kar se tiče tekmovanj, ker brez nje bi bilo veliko težje. Imam tudi generalnega sponzorja GVO, s katerim sem zelo zadovoljen, saj lahko pokrijem veliko stroškov, ki jih imam s potovanji na tekme.«

Glavni cilj ti je torej, da si pripravljen do maja 2018 ?

»Da, to mi je glavni cilj in stresno tekmovalno obdobje šele prihaja. Ampak priznam, da imam raje pozitivni stres zaradi tekmovanj in da vem, da lahko tekmujem, kot pa da me nekaj muči in ne morem pokazati vsega, kar znam.«